Monika Čuš, zgodovinarka, pesnica.

Monika Čuš se je rodila 18. avgusta leta 1984 – Ženik (Sveti Jurij ob Ščavnici).

Osnovno šolo je obiskovala v Sv. Juriju pri Ščavnici, gimnazijo v Ljutomeru, nato se je vpisala na študij zgodovine (Filozofska fakulteta Maribor).

Monika je najprej objavljala v glasilu Literarnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici Prlek piše, bila je tudi predsednica omenjenega društva.

Predstavitev pesniške zbirke – Bučanje valov

V pesmih prevladuje ljubezenska tematika, saj pojmuje ljubezen kot gonilno silo človeka. Pesmi so vezane na Prlekijo, na njen dom, pokaže nam svoj odnos do narave, do prvinskosti narave, utrip in življenje kmečkih ljudi. Opaziti je eksistencialne dileme ter kritični odziv na sprevrženost, grobost sveta.

Razpotje

Stojim na razpotju.
Nobena pot me ne vabi.
Izgnana sem bila iz
zavetja svoje sreče.

Stojim na konici življenja
in nemo zrem v svet.
Ljudem ne govorim,
ne bi razumeli …
(M. Čuš)

PRLEŠKE BRAZDE

Stopim bosa na seno.
Med prsti čutim škrebetanje
zrelih travnih bilk.
Ali so travniki drugod tudi tako pisani in dišeči
kot doma?
Zavrtim se v ritmu plesa vetra,
ki najprej poboža klasje žita
in nato moje srce.

Med njivami sem doma,
med tisočimi cveticami,
v drevesnih krošnjah gozdov,
okušam življenje
in stiskam sokove prleških brazd.
(M. Čuš)

 

Življenje je nepredvidljivo morje, dnevi so valovi,
ki nas nosijo v tiste smeri,
katerih obzorja še ne vidimo niti ne slutimo,
vendar bodo spremenile našo pot za zmeraj. (M. Čuš)