Bertolt Brecht

Nemški dramatik se je rodil 10. februarja 1898, Augsburg, Nemško cesarstvo.

Brecht, eden najpomembnejših in največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča 20. stoletja, se je rodil kot Eugen Berthold Friderich Brecht katoliškem očetu Bertholdu Friedrichu, ki je bil direktor Haindlove papirne tovarne, in protestantski materi, Sophie Brecht.

V svojih spominih o odraščanju je zapisal: “ Rodil sem se kot sin premožnih staršev. Moji starši so mi zavezali kravato in me vzgojili v navadi biti ustrežen ter me naučili umetnosti ukazovanja. Toda ko sem ozdravel in se razgledal, mi ljudje mojega razreda niso bili všeč, niti ukazovanje niti navada biti postrežen. Zapustil sem svoj razred in se pridružil majhnim ljudem. ”

Prve literarne poskuse je objavil v šolskem glasilu Žetev, s šestnajstimi leti pa je objavil prve pesmi in literarno recenzijo. Na augsburški gimnaziji je slovel kot enfant terrible, saj se je že takrat zoperstavljal avtokratskemu šolskemu sistemu in svoja mladostniška spoznanja zapisoval in objavljal v pesmih, črticah in krajših esejih. Leta 1917 je vpisal medicino in filozofijo na münchenski univerzi.

Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v vojsko. Delal je kot bolničar v sanitetni enoti v vojaški bolnišnici v Augsburgu. Pričal je grozotam vojne, kar ga je pretreslo in vsekakor zaznamovalo. V letu 1918 je postal član revolucionarnega vojaškega komiteja in napisal je prvo igro z naslovom Baal. Naslednje leto je napisal enodejanke Malomeščanska svatba, Berač ali Mrtvi pes, Izganjanje hudiča in Lux in tenebris. Študij medicine je opustil, obiskoval pa je seminar teatrologije in se posvetil pisanju.

Leta 1922 prejel prestižno Kleistovo nagrados komedijo Bobni v noči. Istega leta se je seznanil z operno pevko Marianne Zoff, s katero se je naslednje leto poročil.

Med letoma 1922 in 1924 je bil dramaturg v münchenskem gledališču Kammerspiele. Max Reinhard ga je leta 1924 povabil v Nemško gledališče v Berlinu. Tukaj je začel poglobljeno študirati marksizem in dialektični materializem, zaradi česar se je kmalu znašel na spisku nevarnih ljudi, ki jih je treba zapreti.

Leta 1926 je spoznal Elisabeth Hauptmann, ki je postala ena njegovih najpomembnejših sodelavk in ki je prva postala pozorna na Beraško opero Johna Gaya. Lotila se je prevoda te angleške uspešnice iz 18. stoletja, Brecht pa je v igri našel izziv za novo igro, ki ji je nadel naslov Opera za tri groše (Die Dreigroschenoper). K sodelovanju je povabil skladatelja Kurta Weilla, s katerim je leta 1927 sodeloval pri uprizoritvi igre Mali Mahagonny.

Opera za tri groše, najodmevnejša uprizoritev Weimarske republike, premierno je bila uprizorjena 31. avgusta 1928 v gledališču Schiffbauerdamm v Berlinu, velja pa za začetek Brechtovega »epskega gledališča«. Pabst je po Operi za tri groše posnel film, ki je Brechtovo in Weillovo ime ponesel v svet.

Brecht je bil najplodovitejši gledališki teoretik in praktik, dramatik, pesnik, pripovednik, režiser in gledališki vodja, ki je skoraj štirideset let ustvarjal in reformiral gledališče v času 20. stoletja. S »potujitvenim efektom« je začrtal pot novemu gledališču, ki se izogiba iluzionistični prevari malomeščanskega vzgojnega gledališča. V brechtovskem »epskem gledališču«, ki ga kasneje imenuje »dialektično gledališče«, se igralec z vlogo ne istoveti, temveč jo prikazuje, gledalec pa ne zdrkne v zamaknjenost, ampak kritično spremlja gledališko dogajanje, ki je prekinjeno z različnimi »potujitvenimi efekti«: songi, napovedovalci, narečnimi in žargonskimi vložki, tablami z napisi, komentarji, parafrazami … Brecht je nekoč dejal, da  hoče ugotoviti, kaj je prav in kaj narobe, in kaj je potrebno, da se bodo stvari uredile, izboljšale.

Močno je vplival na celo serijo dramatikov in gledališčnikov druge polovice dvajsetega stoletja, npr. Petra Weissa, Heinerja Müllerja, Elfriede Jelinek in Dušana Jovanovića.

Bertolt Brecht je  umrl 14. avgusta 1956, Berlin, Nemška demokratična republika.

(Vir foto: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bertolt_Brecht#/media/File:Bertolt-Brecht.jpg)

  Hvala učenja  

Uči se najbolj preprostega. Za tiste,

katerih čas je napočil,

ni nikdar prepozno.

Nauči se abecede. To ni dovolj, toda

nauči se je. Naj ti ne bo odveč.

Začni. Vse moraš vedeti.

Prevzeti moraš vodstvo.

Uči se, možak v zavetišču.

Uči se, možak v zaporu.

Uči se, ženska v kuhinji.

Uči se, šestdesetletnik.

Prevzeti moraš vodstvo. Poišči si šolo, brezdomec.

Pridobi si znanje, ti, ki prezebaš.

Ti, ki si lačen, zgrabi knjigo: knjiga je orožje.

Prevzeti moraš vodstvo.

Naj ti ne bo nerodno vprašati, tovariš.

V nič se ne pusti prepričati,

sam se prepričaj.

Česar ne veš sam,

tega ne veš.

Preglej račun,

ti ga boš plačal.

Zapiči prst v vsak strošek, vprašaj: od kod pa to?

Prevzeti moraš vodstvo.

(Brecht 2007)