Ela Peroci

Pedagoginja, pisateljica in novinarka.

Ela Peroci se je rodila 11. februarja leta 1922, Rogaška Slatina.
Ela Peroci je o obiskovala v Šmarju pri Jelšah, Rogatcu in Šentvidu pri Grobelnem. Gimnazijo in meščansko šolo je obiskovala v Celju in Kočevju.
Študij je zaključila na Državnem učiteljišču v Ljubljani (1942).

S poučevanjem na osnovnih šolah je začela leta 1945, kot novinarka je delovala od leta 1948 pri mladinskih revijah Pionir (Gea), Ciciban in Mladi svet (Otrok in družina). Diplomirala je na Filozofski fakulteti, oddelek pedagogika (1954). Zaposlila se je na RTV Slovenija kot sodelavka pri mladinskem izobraževalnem programu na radiu Slovenija in bila urednica oddaje Radijska šola (od leta 1962 do upokojitve leta 1978).
Po upokojitvi se je posvetila pisanju in napisala številne kratke sodobne pravljice za mlade naslovnike.
Delo
Njena prva kratka objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon, ki so ji kmalu sledile še druge: Hišica iz kock, Majhno kot mezinec, Muca Copatarica, Na oni strani srebrne črte, Ptičke so odletele, Siva miš ti loviš!, Za lahko noč, idr. Ela Peroci je snov za svoj literarni opus črpala iz lastnih zapiskov, ki jih je pisala v obdobju študentskih let. Največji vpliv pri pisanju pa je pri njej imelo materinstvo. Glavni junakinji njenih zgodb sta hčerki Jelka, ki nastopa tudi v pravljici Hišica iz kock, in Anka, ter sosedovi otroci. V novejših zgodbah, pa so junaki tudi njeni vnuki.

Slovensko mladinsko književnost je motivno in oblikovno ustvarjala štirideset let. Snov za svoja dela je pisateljica zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, problematizirala je položaj otroka v družini in opisovala njegove stiske. V zgodbah se pogosto pojavljajo otroci, ki živijo in rešujejo tudi bolj zapletene probleme sami, brez pomoči odraslih. V njenih kratkih sodobnih pravljicah se pojavljajo pogovori z otroki, ki so živeli svoje otroštvo tako v sreči kot v žalosti, pa teh občutkov velikokrat niso imeli s kom deliti. Oblikovala je tip sodobne mestne pravljice. Njena kratka proza je preusmerila slovensko pravljično-fantastično pripovedno prozo za mladino. Perocijeva je sredi petdesetih let uveljavila vzorec kratke zgodbe, v kateri se prepletata resničnost in fantastika.

Njena dela so prevedena v več svetovnih jezikov (češki, finski, francoski,italijanski, madžarski, nemški, poljski, slovaški in drugi).

Njene pripovedi so izhajale posamično v obliki slikanic in v zbirkah.
Njene slikanice so ilustrirali reprezentativni slovenski ilustratorji: Milan Bizovičar, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Leo Koporc, Milovan Krajnc, Tomaž Kržišnik, Anka Luger Peroci, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Meksim Sedej, Marlenka Stupica, Marija Vogelnik in Melita Vovk Štih. Prevladujejo ilustracije Ančke Gošnik Godec (Muca Copatarica) in Marlenke Stupica (Moj dežnik je lahko balon).

Muca copatarica
Najbolj znana in priljubljena med njenimi pravljicami je Muca Copatarica, ki je z ilustracijami Ančke Gošnik Godec prvič izšla leta 1957, do leta 2007 je to delo izšlo v petnajstih ponatisih. Doma in na tujem je bila večkrat uprizorjena kot lutkovna igrica.

Slikanice
Moj dežnik je lahko balon (1955), Tisočkrat lepa (1956), Majhno kot mezinec (1957), Muca Copatarica (1957), Kje so stezice? (1960), Zato, ker je na nebu oblak (1963), Hišica iz kock (1964), Kozliček Goliček (1964), Bomo šli s sanmi po snegu in spustili se po bregu (1965), Vozimo, vozimo vlak (1965), Čebelice (1966), Klobuček, petelin in roža (1968), Pravljice žive v velikem starem mestu (1969), Stara hiša št. 3 (1973), Lalala (1975), Modri zajec (1975), Nina v čudežni deželi (1985), Telefon (1987), Amalija in Amalija 1998

Pravljice
Tacek (1959), Za lahko noč, Očala tete Bajavaje (1969), Stolp iz voščilnic (1977), Siva miš, ti loviš (1983), Mož z dežnikom (1989), Prisedite k moji mizici (1990), Povestice Tik-Tak (1998)

Poezija
Rišem dan (1966), Ko živim (1975)

Proza
Breskve (1959), Po šoli me počakaj (1966), Reci sonce, reci luna (1979), Fantek in punčka (1996)

Scenarij
Dve in dve je štiri, RTV Ljubljana (1970), Rožni pogovori, RTV Ljubljana (1971)

Radijska igra
Za praznik, RTV Ljubljana (1972), Ankine risbe, del 1, RTV Ljubljana (1979)

Nagrade
• Levstikova nagrada – 1955 (za zgodbo Moj dežnik je lahko balon), 1956 (za pravljice Tisočkrat lepa)
• Častna lista Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) – 1958, 1966, 1970
• Nagrada Prešernovega sklada – 1971 (za knjigo Na oni strani srebrne črte)
• Nagrada na TV festivalu Bled – 1974
• Plaketa Zlata knjiga – 1973, 1975, 1981
• Listina Zmajevih otroških iger Novi Sad – 1983

Ela Peroci je umrla 18. novembra leta 2001, Ljubljana.

12. 9. 2014 – ob 18.00
Pub Akcija (Slovenska c. 45a, 2277 Središče ob Dravi)

VEČER PRLEŠKE POEZIJE IN VINA 2014

* Blanka Erhartič
* Petra Kolmančič
* Milan Petek Levokov
* Lev Detela
* Glasbena gostja: DITKA

PROGRAM/JEDILNI LIST:

18.00 – 18.30
Podelitev knjižnih nagrad lit. natečaja Prlekija, moj dom

18.30 – 19.10
Blanka Erhartič in Petra Kolmančič

19.10 – 19.40
Milan Petek Levokov: predstavitev zbirke kratke proze Ples kanibalov (Zavod Droplja 2014)

DECI PAVZA

20.10
Lev Detela

21.00
Glasbena gostja: DITKA

PRLEŠKI VINARJI SE PREDSTAVIJO:
Turistično vinogradniška kmetija Hlebec, Kog 108, 2276 Kog
P&F Jeruzalem Ormož, Kolodvorska 11, 2270 Ormož
Vinogradništvo in vinarstvo Štampar, Kajžar 43, 2275 Miklavž pri Ormožu

S svojimi unikatnimi izdelki bo prisoten tudi Boris Majcen iz Savec (Občina Sv. Tomaž), vsekakor pa bo na razpolago tudi kakšna knjiga gostujočih avtorjev.

Nagrajenci literarnega natečaja Prlekija, moj dom

1. kategorija – pesmi – OŠ
Anja Pušenjak, Ljutomer
Ana Zemljič, Ormož
Janez Henzel, Ivanjkovci

2. kategorija – zgodbi – OŠ
Urška Filipič, Ljutomer
Reja Žinko, Ljutomer

3. kategorija – pesmi – srednje šole
Nika Bedekovič, Gimnazija Ormož
Lea Rajh, Gimnazija Ormož
Alenka Pevec, Gimnazija Ormož

Blanka Erhartič – pesnica, ravnateljica, profesorica, urednica in pisateljica
Ravnateljica Gimnazije Ormož. Doštudirala slovenski jezik s književnostjo in sociologijo ter magistrirala. Kot dijakinja in študentka se je ukvarjala s pisanjem bolj ljubiteljsko, mentorsko se je ukvarjala z uprizoritvami mladinskih dramskih iger, prirejala je tudi različne proslave in prireditve. Danes aktivno sodeluje v izobraževalnih programih na ormoški ljudski univerzi, lektorira lokalni časopis in v njem objavlja svoje članke. Prav tako urednica Založbe Obzorja. Izdala je pesniški zbirki Prosti pad (spevi v verzih in prozi: izbor mladostne poezije) (2000) ter Dan, ki se ne more znočiti (2008).

Petra Kolmančič – pesnica, urednica in kulturna delavka
Zaposlena kot strokovna sodelavka (koordinatorka in organizatorka) javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor. Doštudirala sociologijo kulture in filozofijo. Živi v Mariboru. Je članica komisije za Glazerjeve nagrade na področju literature v Mestni občini Maribor, vodja literarnega programa MKC Črka pri MKC Maribor. Dela pa tudi kot programska koordinatorica Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Bila je tudi urednica literarnega dela projekta Rokerji pojejo pesnike.
Od leta 1998 je urednica knjižne zbirke Frontier pri zavodu za umetniško produkcijo in založništvo Subkulturni azil Maribor. Petra je predsednica KUD-a Zid na Meji (Ceršak) in ustanoviteljica ter idejni vodja alternativnega zbornika za literarno in likovno ustvarjalnost subkultur Sirota Jerica (6 številk, izhajal v letih 1997–2002). Pesniške zbirke: Luknja (1994), Šus v glavo (1995), Slina (1998), Uvod v poželenje (2004) ter P(l)ast za p(l)astjo (2013). Za zbirko P(l)ast za p(l)astjo je prejelo Veronikino nagrado.

Milan Petek Levokov: Ples kanibalov (zbirka kratke proze)
Dokončal študij prava v Ljubljani in dela v sodstvu. V gimnazijskih časih je objavil nekaj ljubezenskih zgodb v takratnem Zabavniku, v rubriki Skrivnosti mladih src, kasneje pa v reviji ŽiT (Življenje in tehnika). Piše znanstveno fantastiko, humor, satiro, postmoderno prozo, realistične novele za odrasle, kratko prozo za otroke in mladino ter potopisno literaturo in romane in je avtor še kar obsežnega opusa.
Na festivalu bo v pogovoru z urednikom Zavoda Droplja Robertom Titanom Felixom predstavil zbirko kratke proze Ples kanibalov.

Lev Detela – pisatelj, pesnik, prevajalec, publicist, dramatik in kulturni poročevalec.
Leta 1960 emigriral v Avstrijo, kjer je na dunajski univerzi nadaljeval pred prebegom začet študij. Od leta 1960 dela na Dunaju kot svoboden književnik in se posveča literarnemu ustvarjanju ter publicistiki. Do leta 1991 njegova dela niso izhajala v Sloveniji, izdajali pa so jih v Trstu, Celovcu, na Dunaju in v Buenos Airesu pri založbah slovenske manjšine in zdomcev. Posebnost v Detelovem ustvarjanju je, da piše v dveh jezikih. Večinoma objavlja v zamejskih in zdomskih publikacijah in založbah, sodeluje pa tudi z nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi listi. S članki, eseji in prevodi informira nemške bralce o slovenski literaturi. Lev Detela je avtor prepoznavnega in obsežnega opusa pesniških, proznih, dramskih in esejističnih besedil. Lev Detela ureja skupaj z Wolfgangom Mayer Königom v nemškem jeziku revijo za mednarodno literaturo LOG, v kateri je v dobrih tridesetih letih izhajanja bilo natisnjeno že vidno število mednarodnih avtoric in avtorjev. V nemščino je prevedel skupaj s Petrom Kerschejem in Mileno Merlak poezijo, prozo, dnevnike in esejistiko Edvarda Kocbeka, pripravil pa je tudi izbor Panonskih pesmi Stanka Majcna.
Avstrijski zvezni predsednik (2010) je podelil na Dunaju živečemu Deteli častni naziv profesor, za zasluge na literarnem in kulturnem področju in za dolgoletno povezovalno ter posredniško delovanje med Avstrijo in Slovenijo. Za svoje literarno delo je prejel več literarnih nagrad v nemškem avstrijskem prostoru, v Trstu slovensko nagrado Vstajenje, v Celovcu pa nagrado Mohorjeve založbe za zgodovinski roman Stiska in sijaj slovenskega kneza. Za nemške tekste je dvakrat (1976 in 1989) prejel dunajsko nagrado Theodorja Körnerja, leta 1978 pa tudi nagrado Dunajskega umetnostnega sklada. Leta 1982 mu je nižjeavstrijska deželna vlada izročila pospeševalno nagrado za pesništvo.

DITKA

Ditka je pevka, kitaristka in kantavtorica s Koroške. Z glasbo se ukvarja že od malih nog. Glasbena zgodba, ki jo piše, je zanimiva kombinacija uglasbene poezije pesnikov Toneta Pavčka in Ferija Lainščka ter avtorske glasbe v angleškem jeziku. Največ sodeluje s svojim očetom Gorazdom, ki je avtor večine uglasbitev in avtorskih skladb, veliko ustvarjata skupaj, Ditka pa vedno več piše tudi sama.
Lansko leto je izšla njena prva zgoščenka, naslovljena po Lainščkovi pesmi “Ne bodi kot drugi”, ki je požela veliko pozitivnih kritik.
Ditka ima za sabo številne nastope in samostojne koncerte, uspešno pa se predstavlja tudi v tujini. Lansko leto je bila njena, povsem avtorska pesem zelo uspešna na tekmovanju UNITED KINGDOM SONGWRITING CONTEST v Angliji, na katerem se je v kategoriji kantavtorjev med 5000 prispelimi skladbami s celega sveta uvrstila v finale, letos pa se je Ditka že trikrat predstavila z nastopi na Dunaju.

Info:
www.kudprasila.si
kud.prasila@gmail.com
040-422-386 (Helena)