Lev Detela; pisatelj, pesnik, prevajalec, publicist, dramatik, kulturni poročevalec.

Lev Detela se je rodil 2. aprila leta 1939 v Mariboru.

Lev Detela je začel z obiskovanjem osnovne šole v Središču ob Dravi, vendar se je kmalu vpisal v šolo v Ljubljani, kjer je nadaljeval svoje šolanje. Končal je klasično gimnazijo in pričel s študijem slavistike na Filozofski fakulteti.

Leta 1960 je emigriral v Avstrijo, kjer je nadaljeval s študijem na Dunajski univerzi Od leta 1960 dela na Dunaju kot svoboden književnik in se posveča literarnem ustvarjanju in publicistiki.

Do leta 1991 njegova dela niso mogla izhajati v Sloveniji, izdajali pa so jih v Trstu, Celovcu, na Dunaju in v Buenos Airesu pri založbah slovenske manjšine in zdomcev.

Posebnost v Detelovem ustvarjanju je, da piše v dveh jezikih (bilingvizem).

Večinoma objavlja v zamejskih in zdomskih publikacijah in založbah, sodeluje pa tudi z nemškimi, avstrijskimi in švicarskimi listi. S članki, eseji in prevodi informira nemške bralce o slovenski literaturi.

Pesniške zbirke: Sladkor in bič (1969), Metaelement (1970), Legende o vrvohodcih in mesečnikih (1973), Kaj je povedala noč – Was die Nacht erzählt – What Night Reveals (skupaj z Mileno Merlak; trijezično – nem., slo. ter ang., 1985), Testament des hohen Vogels (1985), Café noir (1989), Duh in telo (1993),  Starosvetni spevi (1999), Svetloba na škrlatni obali (2008), Zvezde, zanke (2008), Grške pesmi (2009), Verdichtungen: Nonsensverse & Experimente (2009), Ausgewählte Gedichte (2010), Nočni koncert s Trdoglavom in z Marjeto (2012), Svjetlost na grimiznoj obali (2012, hrvaški prevod slovenske pesniške zbirke Svetloba na škrlatni obali), Zvijezde, zamke (2012, hrvaški prevod slovenske pesniške zbirke Zvezde, zanke), Grćke pjesme (2013, hrvaški prevod slovenske pesniške zbirke Grške pesmi), Noćni koncert s Tvrdoglavom i Marjetom (2013, hrvaški prevod slovenske pesniške zbirke Nočni  koncert s Trdoglavom in z Marjeto).

Proza: Blodnjak (1964), Atentat (1966), Izkušnje z nevihtami (1967), Kraljev kip (1970), Erfahrungen mit Gewittern (1973), Marijin mojster (1974), Duhovni ogenj naj večno gori (1975), Legenden um den Vater (1976), Die Königsstatue (1977), Imponiergebärden des Herrschens (1978), Gespräche unter den Fabrikschornsteinen (1986), Časomer življenja (1987), Dunajski valček za izgubljeno preteklost (1989), Stiska in sijaj slovenskega kneza (1989), Poslednja gora (1991), Hinter dem Feuerwald (1995), Jantarska zveza (1998), Die Verrücktheit der Wetterlage (1996), Emigrant (1999), Dincolo de Feuerwald (2000, romunski prevod nemške proze Hinter dem Feuerwald), Die Merkmale der Nase (izbrana nemška proza in lirika;  1970-2004; 2005), Tri zvezde (2008, dve knjigi, I. del, II. del), Dunaj na poštni znamki (2009) ter satirično utopičen roman Propad (2010), s katerim je podrezal v sedanjo krizno dogajanje v Sloveniji in po svetu.

Dramatika: Junaštva slamnatega Krpana (1965), Črni mož (1969), Der tausendjährige Krieg (1983).

Esejistika, študije: Povojni slovenski koroški pesniki in pisatelji (1977), Unfrisierte Gedanken eines zugereisten Betrachters (1998, z esejističnimi zapisi o sodobnih literarnih problemih ter povezavah med slovensko, hrvaško in srbsko literaturo in nemškim jezikovnim prostorom), Kocbekovo berilo – Kocbeks Lesebuch (1997, esejistični komentar o Kocbekovem literarnem doprinosu, s prevodi njegovih del), Literatur und Engagement – Edvard Kocbek (2004, skupaj s Petrom Kerschejem, esej o Kocbekovem literarnem delu, s prevodi njegove lirike, proze in esejistike) ter Zapleti v vijugah časa (2013, podnaslov: Moja soočanja z Edvardom Kocbekom in najboljšimi imeni literature ob izzivih za nujni duhovni preobrat sredi vsesplošne krize vrednot).

Lev Detela je do danes objavil 5o različnih leposlovnih knjig: romane, pripovedi, zbirke poezije in krajše proze, eseje in drame. Avstrijski zvezni predsednik je v letošnjem letu (2010) podelil na Dunaju živečemu dvojezičnemu pisatelju za zasluge na literarnem in kulturnem področju in za dolgoletno povezovalno in posredniško delovanje med Avstrijo in Slovenijo častni naziv profesor.

Propad, utopično-satirični roman

Utrinki iz temnih, norih sanj, a v resnici analiza nedonošene stvarnosti? Satirična utopija, postavljena v leti 2047 in 2049 – ali še nekaj drugega? Na ironičen način predstavljena podoba klavrne bodočnosti človeštva ali pa samo blodni privid o svetu brez ljubezni in vzajemnosti?

Razpadanje Evropske unije.

Vojaška diktatura v Sloveniji.

Francija ponovno kraljevina.

Nora vojna med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško.

Delavski upori.

Nesposobno gospodarstvo in birokracija.

Polom svetovne ekonomije in tehnologije.

Zlom osnovnih etičnih vrednot.

Nevarne podnebne spremembe z grozečo totalno katastrofo.

Tajni agenti in dve lepi agentki sredi vročekrvnega in zahtevnega političnega in erotičnega dela, vpeti v razvejano nadzorno mrežo paranoičnih policijskih služb in vojaških vodstev.

Novodobna kaotična uprizoritev Verdijeve opere Aida v slovenskem atomskem bukerju sredi kočevskih gozdov.

Skrivno avstroogrsko rušilno orožje baon 413, ki ga cesar Franc Jožef I. iz humanitarnih razlogov kljub grozečemu porazu ni uporabil v prvi svetovni vojni, zaradi česar je slavna habsburška monarhija morala propasti.

Pisateljeva napoved neke bližnje klavrne resničnosti ali pa samo moreče sanje prestrašenega človeka, ki ga vznemirja spomin na težko preteklost in današnji propad človečnosti?

Presenetljiva metafora o možnem koncu sveta?